Seveda gremo, zakaj pa ne!?

Ker divji dan ...

(Franci ima novo prijateljico. Kuhata skupaj in se ze cel vecer igrata; delala sta avioncke iz papirja, ona ga kar naprej zgecka, zdej se pa skrivata :-))

Zjutraj se zbudiva in zunaj turobno dezevno vreme. Z mislijo, da bo nas izlet z raftanjem odpadel, se odpraviva na zbirno mesto. Tam pa: "Seveda gremo, zakaj pa ne!?" Ok, za Ruse je to zgleda zelo obicajno, da se pri 15 stopinjah z mocnim dezjem in do kosti prezeblim vetrom odpravijo na reko, ki ima se kaksno stopinjo manj. Itak, midva sva bila tudi za zur in smo sli ...

(Tak fini busek, v katerem je bilo tako zelo toplo ...)

V mini busu se nas je peljalo 10 + sofer in instruktor. Seveda sva bila spet edina neruskogovoreca cloveka in vsa navodila in napotki samo v ruscini :-) Na najin "English, please" se noben ni kaj dosti oziral, zato sva delala pac stvari, ki so jih delali drugi.

(Raft kolekcija 1.)


(Raft kolekcija 2.)

Po dobre pol ure voznje smo prisli do reke. Ko sem stopila ven, me je kar zmrazilo, ko sem pomislila, da se bomo zdaj kake 2 uri vozili po reki v takih vremenskih razmerah. Ampak nimas kej, skavt ne pozna dobrega in slabega vremena, sem si rekla, oblekla in obula sva najprimernejso obleko in cop v raft. Vzdusje v colnu je kmalu postalo aktivnosti primerno, torej radozivo in razgibano. Ceprav so se vsi pogovarjali v ruscini, sva jih kar nekako razumela in poskusala sodelovati pri pogovoru. Ful smo se ujeli (tako pri veslanju kot komunikaciji), saj so bili sami veseljaki. V bistvu sem kmalu pozabila na premrzle prste, premocene obleke in zimsko hladen veter in vsi skupaj smo uzivali v voznji, ki je bila ob prelepo zelenkasto obarvani gozdnati okolici, ob brzicah, na katerih nas je zalivalo do koze, in ob mirni plovbi po siroki strugi rdeco-rjave reke zelo prijetna in sproscujoca.

(Fantje so veslali, punce smo jih pa spodbujale ;-))

Po koncu uro in pol dolgega spusta (malo smo ga skrajsali, tisti ta mirnejsi del) so nas odpeljali na piknik plac, kjer se je zacela festa. Bili smo pod velikim sotorom, zakurili ogenj in se zaceli mastiti s pestro izbiro hrane: zeljnata juha, makaroni z mesom, salama, sir, paradajz, kumare, kruh, smetana, piskoti ... Za pit pa caj, kava, voda, sok ... Pa seveda vec vrst vodke in vino. Pri Rusih imajo tradicijo, da moras spiti tri kozarcke vodke na eks, za zdravje :-) Po tem dejanju smo hitro nasli skupen jezik in kmalu sva bila njihova "prijatelja". Eden od Rusov je znal anglesko in zaceli smo se pogovarjati vse po cez. Malo po anglesko, malo po rusko, malo po slovensko, malo z rokami. Cist so bili navduseni nad nama (sploh nad Francijem, ki je moral skoz biti v moski druzbi, da so rekli kaksno "po mosko"), nad Slovenijo in tem, da potujeva po njihovi dezeli. Takoj so naju povabili na obisk v njihovo mesto Saratov, ki pa je zelo na jugu drzave, ob Volgi, proti Volgogradu, da morava videti tudi pravo rusko zivljenje v mestu, kjer ni dosti turistov. Ce prideva, nama bodo pripravili poseben program, kam vse bova sla in pocela (od ribarjenja, ogleda jezera blizu mesta, Gagarinovega muzeja, savne ...), tako da resno razmisljava, da se zapeljeva tudi tja dol. Ena od deklet mi je podarila doma narejen simbol (vrtalko) samo zato, ker mi je enako ime kot njeni babici ... Kar naprej so naju slikali, izmenjali smo si mail naslove, eden nama je dal celo svojo vizitko ... V glavnem, bilo je zakon in po nekaj urah druzenja smo se razsli z zelo prijetnimi spomini.

(Poziranje "po mosko".)

(Ogenjcek, ki je povezal slovanske brate.)

Po vrnitvi v mesto sva se odpravila v stanovanje in Lilji in Leni skuhala vecerjo (no, Franci jo je). Lena (hcerka) je cisto navdusena nad kuhanjem in mu je pomagala ter si zapisovala, kaj je treba kako narediti (drugace smo jedli cisto preprosto; spagete z omako iz tune, smetane in koruze ter paradajzovo solato, ampak za njiju je bilo to nekaj cisto novega) in ko smo pojedli, nista mogli prehvaliti te hrane. Tako da jutri spet kuhava :-)

(Ni kej, res sta se ujela :-))


Nekaj utrinkov z divjega spusta ...

... in z divjega piknika :-)

(Ker pri roki nismo imeli ne papirja ne pisala, smo si e-mail naslove napisali kar z ogljem na papirnate kroznicke.)

(Franci in "profesor".)

(Lena nama je pripravila pravo presenecenje, ko sva se vrnila z raftanja. Sama je spekla neke vrste tortico. In bila je res okusna.)